Bolezni ščitnice

Ščitnica je metuljasto oblikovana žleza, ki se nahaja na spodnjem delu vratu, tik pred sapnikom. Čeprav je majhna, ima izjemno pomembno vlogo pri uravnavanju številnih funkcij v telesu. Pogosto jo zato imenujemo kar “glavni regulator presnove”. Njena naloga je, da proizvaja, shranjuje in sprošča ščitnične hormone (predvsem T3 in T4) v krvni obtok. Ti hormoni sodelujejo pri uravnavanju presnove, vplivajo na porabo energije, pomagajo pri vzdrževanju telesne temperature, ter omogočajo pravilno delovanje mišic, srca, možganov in številnih drugih organov. Zaradi svojega širokega vpliva na telo lahko že manjše motnje v delovanju ščitnice vodijo do vrste zdravstvenih težav – od utrujenosti in sprememb razpoloženja do motenj srčnega ritma, teže in plodnosti.

Dejavniki tveganja

Motnje v delovanju ščitnice so zelo pogoste – ocenjuje se, da prizadenejo več kot 200 milijonov ljudi po svetu. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, še posebej v določenih hormonsko občutljivih življenjskih obdobjih.

Družinska anamneza bolezni ščitnice (hipo- ali hipertiroza)

Avtoimunske bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 1

Starost nad 60 let

Pretekla diagnoza ali operacija ščitnice
Genetski sindromi, kot sta Downov ali Turnerjev sindrom
Uporaba litija (npr. pri zdravljenju bipolarne motnje)
Prekomeren vnos joda (zdravila, prehrana)
Izpostavljenost sevanju na področju glave in vratu (npr. v otroštvu ali pri radioterapiji)

Občutljivejša obdobja za ženske:

  • Po porodu – povečuje tveganje za začasno hipertirozo
  • V času hormonskih sprememb (npr. nosečnost, menopavza) – pogosto vodi v hipotirozo
Dejavniki tveganja

Motnje v delovanju ščitnice so zelo pogoste – ocenjuje se, da prizadenejo več kot 200 milijonov ljudi po svetu. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, še posebej v določenih hormonsko občutljivih življenjskih obdobjih.

✔️ Družinska anamneza bolezni ščitnice (hipo- ali hipertiroza)
✔️ Avtoimunske bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 1
✔️ Starost nad 60 let
✔️ Pretekla diagnoza ali operacija ščitnice
✔️ Genetski sindromi, kot sta Downov ali Turnerjev sindrom
✔️ Uporaba litija (npr. pri zdravljenju bipolarne motnje)
✔️ Prekomeren vnos joda (zdravila, prehrana)
✔️ Izpostavljenost sevanju na področju glave in vratu (npr. v otroštvu ali pri radioterapiji)

Občutljivejša obdobja za ženske:

  • Po porodu – povečuje tveganje za začasno hipertirozo
  • V času hormonskih sprememb (npr. nosečnost, menopavza) – pogosto vodi v hipotirozo

Zgodnje prepoznavanje znakov bolezni ščitnice in ocena tveganja na podlagi osebne in družinske anamneze sta ključna za pravočasno diagnostiko in uspešno zdravljenje.

Preverite, ali imate simptome, ki bi lahko bili povezani z motnjami v delovanju ščitnice.

Jod in ščitnica:
pomembna povezava za zdravje

Bolezni ščitnice sodijo med najpogostejše zdravstvene težave na svetu – kar 1,6 milijarde ljudi je ogroženih. Eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na delovanje ščitnice, je jod. Ta mineral je bistven za tvorbo ščitničnih hormonov, zato lahko tako pomanjkanje kot presežek joda vodi v motnje, kot sta hipotiroza (premalo hormonov) in hipertiroza (preveč hormonov).

❗ Pomanjkanje joda lahko povzroči tudi hujše oblike bolezni, kot so kretenizem, razvojne motnje in golša.

Zakaj je jod tako pomemben?

Jod je nujno potreben za tvorbo hormonov T3 (trijodtironin) in T4 (tiroksin), ki sodelujejo pri številnih življenjsko pomembnih funkcijah – od presnove in uravnavanja telesne temperature do razvoja možganov, mišic in kosti.
Ker telo samo ne more proizvajati joda, ga moramo redno vnašati s hrano. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pomanjkanje joda razširjeno v več kot 50 državah.

Jod je tudi najpogostejši, a hkrati najlažje preprečljiv vzrok za poškodbe možganov, zlasti v zgodnjem razvoju otroka.

Uspeh jodirane soli

Kampanje za jodiranje kuhinjske soli so pripomogle k pomembnemu izboljšanju – 68 % svetovnih gospodinjstev danes uporablja jodirano sol. Leta 2005 se je zaradi teh ukrepov zmanjšalo število primerov golše za kar 1,3 milijarde ljudi.

Kljub temu pa je danes še vedno kar 40 % svetovnega prebivalstva izpostavljenega tveganju za pomanjkanje joda.

Jod in nosečnost

Ženske, ki načrtujejo nosečnost, so noseče ali dojijo, morajo posebno pozornost nameniti jodu.
Tudi blago pomanjkanje joda med nosečnostjo lahko negativno vpliva na:

  • razvoj ploda,
  • nosečnostni izid (spontani splav, mrtvorojenost),
  • duševni in telesni razvoj otroka (kretenizem, znižan IQ).

Kako zagotoviti dovolj joda?

Najboljši viri joda vključujejo:

Morska hrana

Jodirana sol

Mlečni izdelki

Jajca in meso

Multivitaminski dodatki z jodom

Nekatere vrste kruha

Sojina omaka in sojini napitki

Posledice pomanjkanja joda

Dolgotrajno pomanjkanje joda lahko vodi v golšo in nepopravljive razvojne motnje.
Znaki pri odraslih
  • slabši spomin in koncentracija
  • psihično nazadovanje
  • z jodom povzročena hipertiroza
Znaki pri otrocih
  • duševna in telesna zaostalost
  • znižan IQ (tudi za 15 točk!)
  • slabši učni uspeh

Najhujše posledice so pri nosečnicah, doječih materah in majhnih otrocih, saj so ščitnični hormoni ključni za razvoj možganov in živčevja.

Želite biti obveščeni o novih vsebinah?

  • American Thyroid Association
  • European Thyroid Association
  • Chicago Thyroid Association
  • Everyday Health
  • Khan A et al. – Thyroid disorders, etiology and prevalence
  • Nutrition Australia – Iodine Factsheet
  • WHO – Micronutrient Deficiencies
  • Institute of Medicine – Dietary Reference Intakes
  • American Thyroid Association
  • United Nations – World Nutrition Situation
  • Zimmermann M. – Iodine in Infants
  • ATA – Excess Iodine Risk
  •  

Ozaveščanje o boleznih ščitnice podpira podjetje: 

Izjava o odgovornosti:
Vsebine na spletni strani Zdravje Doctrina so namenjene izključno splošnemu informiranju in ozaveščanju o zdravju, bolezenskih stanjih ter možnostih za izboljšanje življenjskega sloga. Informacije niso nadomestilo za strokovni zdravstveni nasvet, pregled, diagnozo ali zdravljenje.
Za vprašanja, ki se nanašajo na vaše zdravstveno stanje, zdravila, način zdravljenja ali morebitne neželene učinke zdravil, se vedno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Zdravje Doctrina ne zbira, ne obdeluje in ne posreduje podatkov o neželenih učinkih zdravil. Če sumite na pojav neželenega učinka zdravila, to sporočite svojemu zdravniku ali farmacevtu, prijavo pa lahko opravite tudi neposredno pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke Republike Slovenije (JAZMP) preko spletne strani: www.jazmp.si.
Ekipa Zdravje Doctrina ne prevzema odgovornosti za morebitne napačne razlage ali nepravilno uporabo informacij s strani uporabnikov. Vsebine so pripravljene skrbno in na osnovi preverjenih virov, vendar ne zagotavljajo popolnosti ali ažurnosti posameznih podatkov.
Za kakovostno in varno obravnavo se vedno zanesite na osebni stik z zdravstvenimi strokovnjaki.

Scroll to Top